Zgodovina

Zgodovinski oris preteklosti čipkarstva in Čipkarske šole v Železnikih

 SlikaCS1

Klekljanje se je v Železnike razširilo leta 1881. Hčerki trgovca Demšarja, p.d. Dagarina, Genca in Anica, sta se vrnili z izleta v Idrijo, kjer sta opazovali klekljarice na ulici. Oče jima je kupil vse potrebne pripomočke, pridružili sta se jima še prijateljici Milka Hafner in Katarina Benedičič. Njihova prva učiteljica je bila Štatorjeva Katra iz Železnikov. Ta je dolga leta služila v Idriji, se tam naučila klekljati in tedaj začela učiti prve štiri Železnikarice.

Dekleta in žene so se pričele učiti med seboj, verjetno z namenom polepšati svojo obleko s čipko, naklekljati obrobo robčka, …

Socialne razmere v Železnikih so se v tem času hitro slabšale. Železarstvo je propadalo, v kraju se je širila revščina. Ideja Dagarina, čipko izdelovati in prodajati na trgu, se je začela uresničevati. Zaslužek je bil slab, vendar se je dalo s pridnostjo zaslužiti za koruzno moko in marsikatera družina ravno zaradi čipk ni bila več lačna. Znanje se je širilo med klekljaricami, čipke so pričeli odkupovati še drugi trgovci (Boncelj, Jaške) in v začetku 20. stoletja v Železnikih skoraj ni bilo ženske, ki ne bi znala klekljati.

 SlikaCS2

Do ideje o ustanovitvi čipkarske šole je prišlo na pobudo učitelja Sonca, ki je v šoli videl možnost, da se znanje klekljaric iz Železnikov razširi. Povezal je občinski odbor in takratnega župana Železnikov Martina Klobčiča z dr. Ivanom Vogelnikom, takratnim nadzornikom cesarsko kraljevih čipkarskih šol z Dunaja. Hitro je prišlo do dogovora, da občina poskrbi za prostor, mize ter stanovanje za učiteljico, vse ostalo pa je skrb cesarstva. Leta 1907 je bila tako ustanovljena Cesarsko-kraljeva čipkarska šola v Železnikih.

Prva učiteljica klekljanja v Železnikih je bila Marija Reven, doma iz Idrije.

 SlikaCS3

 

 

Čipkarsko šolo so obiskovale učenke stare od 5 do 15 let. Po pripovedovanju jih je bilo od 40 do 50. Klekljale so vsak delovni dan v tednu, po koncu rednega pouka. Učile so se izdelovati zelo raznovrstne čipke, takrat so rekli tudi »fine« čipke. V letih od 1911 do 1913 sta v čipkarski šoli učili dve učiteljici: nemško govoreča učiteljica Hedvika Fleischman z Dunaja in Marija Seljak. Čipke, ki so jih dekleta izdelala po učnem programu, je učiteljica poslala na Dunaj. Tam so jih prodali in z izkupičkom so čipkarske šole nabavljale material in vzorce.

 

Prva svetovna vojna je za nekaj časa prekinila delovanje šole.

Po koncu vojne so učile naslednje učiteljice: Marija Reven, Marija Pivk – Kosmova ter Neža Pelhan. V tem času so se učenke učile izdelovanja različnih vrst čipk. Zelo moderne so bile t.i. figure, tanki prtički, ki so posnemali vzorce okraskov starih skrinj in malih kruhkov ter peče. Izdelovale so tudi prtičke t. i. večne poti.

Tudi med drugo svetovno vojno šola je bilo delovanje šole prekinjeno.

 

V jeseni 1945 je iz Idrije prišla učit Ivanka Novak. Učenke jo imajo v spominu kot zelo vestno in zelo natančno. Učila je nove tehnike klekljanja, tudi idrijski ris. Leta 1950 je na njeno delovno mesto prišla prva izšolana domača učiteljica Tončka Primožič. Vsako leto je s svojimi učenkami pripravila razstavo, na kateri so pokazale, česa so se med šolskim letom naučile.

Čez štiri leta, 1954, je Tončko Primožič na mestu učiteljice zamenjala Mira Kejžar. Poleg poučevanja klekljanja je tudi risala vzorce. Razmere v Železnikih so se v povojnem času začele spreminjati. Razvijajoča se industrija je potrebovala številne delavce in zanimanje za klekljanje je upadalo. Leta 1960 se je tako v čipkarsko šolo vpisalo le še kakih 10 deklet. Mira Kejžar je dobila možnost študija na pedagoški fakulteti, ki jo je izkoristila. Čipkarska šola v šolskem letu 1960/61 prenehala z delom.

 SlikaCS4

Od 1976. do 1994. leta je bil na osnovni šoli v Železnikih organiziran klekljarski krožek. Vodili sta ga učiteljica razrednega pouka Helena Kramar in klekljarica Mojca Jemc.

V
eliko zanimanje otrok je pripomoglo k temu, da je bila v šolskem letu 1994/95 na pobudo Osnovne šole Železniki ponovno ustanovljena čipkarska šola. Prvo leto jo je obiskovalo 92 učencev.

Za pomoč pri zagotavljanju kadrov smo takrat zaprosili Turistično društvo Železniki, ki pa nam pri tem ni pomagalo.

V šolskem letu 1994/95 je vodenje čipkarske šole prevzela upokojena učiteljica Helena Kramar, med letom pa sta nekaj oddelkov poučevali še Mojca Jemec in Nada Prevc (poročena Luznar).

V septembru 1995 smo za polovični čas zaposlili Idrijčanko Majo Kovač.

Junija 1997 je Občina Železniki na prošnjo Osnovne šole Železniki odobrila polno zaposlitev učiteljice klekljanja, zato je za polovični čas bila kot učiteljica klekljanja zaposlena še profesorica Irena Benedičič, ki je v šolskem letu 1998/99 po odpovedi Maje Kovač v celoti prevzela vodenje Čipkarske šole.

Do danes je Čipkarska šole Železniki naredila velik napredek, kar se odraža tudi na uspehih naših učencev. Največji uspeh doslej je v šolskem letu 2011/12 dosegla naša učenka Tina Mesec, ki je na svetovnem čipkarskem kongresu v Caenu osvojila prvo nagrado v kategoriji do 18 let. Nagrajena je bila za unikatni izdelek “Zmajski most”.